Številne družine, ki imajo več kot enega otroka, ugotovijo, da se bratje in sestre borijo, pravzaprav je to za mnoge družine lahko povsem normalno. Vzroki za boje so lahko zelo različni, čeprav sta najpogostejša ljubosumje in zavist. V tem primeru imajo starši temeljno vlogo ne le dobri mediatorji, temveč tudi odličen primer, kako naj se otroci obnašajo doma.
To je povsem normalno
Bratje in sestre so povsem običajni, če se upoštevajo določene omejitve. Velikokrat se otroci pri igranju končajo v prepirih, čeprav bi bilo normalno, da bi se otroci po kratki razpravi brez nadaljnjih težav vrnili k igranju. Dobra rešitev konflikta je, najbolj zaželen od katerega koli očeta ali matere več kot enega otroka.
Po drugi strani pa je agresija med brati in sestrami trajna, kar je že lahko zaskrbljujoče. Če eden od bratov nenehno napada brata, je težava morda večja. Otrok ima lahko določene vedenjske ali čustvene težave ali celo motnje.
Razumeti je treba tudi, da bodo starši, ki svojim otrokom zagotavljajo kakovostno oskrbo, s terapevtsko pomočjo lahko reševali morebitne vedenjske težave svojih otrok. Čeprav so boji običajni, Prav tako se je treba zavedati, da obstajajo omejitve, ki jih ne smemo preseči.
Bi me moral skrbeti?
Običajna stvar med brati in sestrami je, da po boju pride do sprave. Namesto tega so starši tisti, ki morajo otrokom pomagati, da imajo dobre odnose že od malih nog. Postaviti bodo morali omejitve, ustaviti boje, ko bodo preresni itd.
Starši bi morali razumeti, da imajo lahko bratje in sestre faze. Najprej je lahko za igračo, nato za predmet, nato za oblačila in še kasneje za rivalstvo med skupino prijateljev. Otrokov ni treba označevati niti primerjati med brati in sestrami. Če je treba, pojdite k terapevtu čim prej.
Ne mislite, da je otrok slab, ker povzroča spore med brati in sestrami, pravzaprav slabih otrok ni, samo otroci, ki potrebujejo čustveno pomoč, da bi imeli boljše počutje. Če otroku rečejo, da je slab, to kratkoročno in dolgoročno popolnoma uniči njegovo osebnost. Bistveno je, da te situacije omejimo in starševstvo temeljimo na medsebojnem spoštovanju.
Otroci imajo lahko določeno negotovost ali zaskrbljenost zaradi različnih situacij. Zato je tudi bistveno, da otroci poskrbijo za odnos, ki ga imajo s starši, saj se bodo le tako lahko naučili bolj zdravega odnosa s sovrstniki. Tudi odnos med starši in otroki je ključnega pomena, da imajo otroci dober model komunikacije. Prvo socialno učenje se izvaja na podlagi odnosa, ki ga ima nekdo neposredno s starši.